Sveti Silverij OSB
Papež Silverij
Izvoljen	1. junij 536
Pričetek papeževanja	8. junij 536
Konec papeževanja	18. marec 537
Predhodnik	Agapit I.
Naslednik	Vigilij
Redovi
Položaj	58. papež
Osebni podatki
Rojstvo	datum neznan Frosinone[d]
Smrt	22. junij 537 Ponza, Lazio[d]
Pokopan	Rim cerkev svetega Petra
Narodnost	Rimljan
Starši	oče Hormizd
Predhodni položaj	subdiakon
Geslo
Svetništvo
God	2. december
Svetnik v	rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci
Kanonizacija	razglašalec predtridentinsko obdobje
Zavetnik	mesto Frosinone; mesto Scerni v pokrajini Chieti, Italija.

Silverij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 480 Ceccano (Frosinone, Lacij, Italsko kraljestvo) ; † 2. december 537 Palmarola (otok Ponza v Tirenskem morju, pokrajina Lacij).

Življenjepis |

Papež Silverij (Domišljijska predstavitev)

Ko je prispela iz Carigrada v Rim novica o Agapitovi smrti, so Rimljani pohiteli z izvolitvijo, da ne bi bili prisiljeni popustiti pred bizantinskim pritiskom. Pod vplivom gotskega kralja Teodata so že 1. junija 536 izvolili subdiakona in redovnika benediktinca, Hormizdovega sina Silverija ^[1] – pred duhovniškim posvečenjem je bil namreč njegov oče poročen - in so ga 8. junija že posvetili za rimskega škofa. Ker je bil vsiljen od Gotov, so se z njegovo vlogo šele pozneje pomirili.

Nemiri na Apeninskem polotoku |

V Italiji so takrat vladale hude razmere: kraljico Amalasunto so umorili, Goti so si namesto Teodata izvolili Vitigesa . Na Apeninski polotok je medtem vdrl vojskovodja Belizar , ki je osvojil Neapelj in začel oblegati Rim, ki ga pa je oblegal tudi Vitiges. Bizantinska cesarica Teodora , ki je postala cesarica od navadne cirkuške pevke, ni mogla preboleti, da je Agapit odstavil monofizitskega carigrajskega patriarha Antima in je hotela s spletkami očrniti Silverija pri Rimljanih, češ da je ukazal odpreti Porta asinaria Belizarju, ki je decembra 536 vkorakal v Rim. Belizarjeva sestra Antonija mu je zagotovila pomilostitev, če bo vrnil Antima nazaj, zavrgel sklepe Kalcedona, obsodil tri poglavja in potrdil monofizitstvo.

Odvzem papeške službe |

Silveriju so dvakrat prividno odpustili, vendar – ker je tudi v tretje ostal stanoviten v priznavanju odlokov prejšnjih koncilov - je bil obdolžen razžalitve cesarskega veličanstva, češ da je veleizdajalec in prijatelj Gotov.
Neki subdiakon Janez mu je 18. marca 537 snel palij in znamenja škofovstva, ga oblekel v redovna oblačila in ga dal zastražiti. En stražar je sporočil v predsobju pričakujočemu spremstvu, češ da se je Silverij odpovedal papeštvu in da je odslej navaden redovnik. Namesto njega je bil izvoljen za papeža častihlepni Vigilij, ki je bil do 11. novembra 537, ko se je Silverij stvarno zaradi ljubega miru odpovedal papeški službi, pravzaprav protipapež. ^[2][3]

Smrt in češčenje |

Še dandanes papeža Silverija zelo častijo na otočju Ponza; umrl je namreč na otoku Palmarola, ki je 10km zahodno od Ponze. To je neobljuden, skalnat in s sredozemnim rastlinjem poraščen otok – pravi naravni park - , kjer stoji na vrhu skale njegova kapelica, po izročilu njegovo zadnje zatočišče. Tu je umrl v izgnanstvu 2. decembra 537; kmalu potem, ko se je prisiljen – v blagor miru v Cerkvi – odpovedal papeštvu. Zato ga uvrščajo med spoznavalce in tudi mučence. Tukaj slavijo njegov god 20. junija. Takrat imajo žegnanje s procesijo, umetnim ognjem, igrami in glasbo ter z velikega otoka obiščejo s čolni tudi ta otoček. Otoček Palmarola^[4] je eden od manjših otokov v otočju Ponza v Tirenskem morju, pokrajina Lacij v Italiji.

Silverij je zavetnik, skupaj s Hormizdom, mesta Frosinone. Obenem je sozavetnik mesta Scerni v pokrajini Chieti v Italiji.

Ocena |

Slovesnosti ob prazniku svetega Silverija na otoku Ponza

• Nekateri viri menijo, da je omemba Teodorinih spletk v zvezi z monofizitizmom poznejšega izvora.


• Prav tako so mnenja, da je Vigilij preprečil rehabilitiranemu Silveriju vrnitev v Rim in da ga je on bil kriv njegovego trpljenja in skorajšnje smrti.

Viri |

• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.


• M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.


• F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.


• A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).


• J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.


• 
  Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.


• J. Richards: The Popes and the Papacy in the Early Middle Ages, 476-752. Routledge and Kegan Paul, London 1979.


• F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Opombe |

Glej tudi |

• seznam papežev


• seznam svetnikov

Zunanje povezave |

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Silverij

• Svetniki: Sveti Silverij – papež in mučenec

• Catholic Encyclopedia New Advent: Pope St. Silverius


• From Butler's Pictoral lives of the saints: St. Silverius, Pope and Martyr, June 20


• Lives of the Saints, June 20: St. Silverius, Pope and Martyr


• Answers, Oxford Dictionary of Popes: Saint Silverius